Prve knjige otrok iz osnovne šole Ryabirengye

No, na delavnicah v 3. in 4. razredih so nastajale zanimive knjigice. Preden pa vam razkrijemo zgodbe, moramo poudariti, da učenci v teh šolah skorajda ne poznajo knjig. Prav tako niso vajeni, da bi se sami izmišljevali zgodbe. V njihovem šolskem sistemu ni poudarka na razvijanju domišljije. Tudi veščin risanja se večinoma učijo le v šoli. Doma namreč nimajo možnosti; nimajo svinčnikov, zvezkov, kaj šele barvic.

naslovnice-1

Toliko v vednost in dokaz, da so otroci ob spodbudi sposobni veliko več kot se od njih pričakuje. O njihovih vsestranskih talentih torej ni dvoma, prav tako tudi ne v predanost in vestnost.

naslovnice_-_Kopija

Ko smo jih prvič vprašale o čem bi pisali, če bi sami pisali knjigo, jih je kar nekaj odgovorilo da o Edirisi (zgodba, na podlagi katere smo vodile delavnice cel teden), nekaj pa jih je naštelo že poznane zgodbe. Poudarili smo, da želimo, da njihova zgodba nastane v njihovi glavi. Skupaj smo si izmišljali različne zgodbe: kako se srečata paradižnik iz mesta in paradižnik iz vasi, kako se pogovarjajo med seboj drevesa, zvezde na nebu, živali in še in še. Počasi so le dovolili domišljiji prosto pot in nastale so simpatične enostavne zgodbice. Sledita dva primera zgodbic otrok iz OŠ Ryabirengye.

srajca-in-hlace

SRAJCA IN HLAČE
Pisatelj: Nyesigire Promise
Ilustrator: Akorangye P.

Nekega dne je srajca na svoji poti srečala hlače. Med seboj so se začele pogovarjati.
Srajca je vprašala hlače: »Kam greste?«
Hlače so odgovorile: »Gremo v šolo.«
Potem so se odločile in šle skupaj na tržnico.
Na tržnici so se še veliko pogovarjale.
Srajca je spet vprašala: »Od kod prihajate?«
In hlače so odgovorile: »Prihajamo iz Kampale.«
Srajca in hlače so vse nakupile in odšle domov.

MAČKA IN PES
Pisatelj: Fortunate
Ilustrator: Doreen

Pred davnimi časi sta živela mačka in pes.
Mačka je vprašala psa: »Kam greš?«
Pes je odgovoril: »Grem si poiskati hrano.«
Mačka je rekla: »Prosim, pojdi raje z mano in meni pomagaj najti kaj za pod zob?«
In pes je sledil mački. Ko sta prispela v gozd, je mačka hitro stekla naprej in pes je ostal zadaj.
Potem je mačka zlezla na drevo in se začela smejati psu, ki jo je čakal spodaj.
Pes je začel lajati, da se ga je slišalo daleč naokrog. Ljudje, ki so ga slišali so prišli pogledat, kaj se dogaja. Videli so mačko na drevesu in psa, ki je na vso moč lajal. Tako se je zgodba končala.

This entry was posted in Brez kategorije and tagged , , . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s