Aktivnosti projekta “Knjižnica – temelj bralne kulture in vir znanja” so v polnem teku

Aktivnosti v okviru projekta »Knjižnica – temelj bralne kulture in vir znanja«so zaživele tudi v Ugandi. Več o projektu si lahko preberete na strani Projekti, o tekočem dogajanju pa bomo pisali blog na tej strani.

V okviru omenjenega projekta bodo torej vzpostavljene štiri šolske knjižnice na podeželskih osnovnih šolah, izdani dve otroški knjigi z ljudskim izročilom ljudstva Bakiga v angleščini in rukigi, organizirane pa bodo tudi delavnice za učitelje v mestu Kabale s poudarkom na pomenu razvijanja bralne kulture, uporabi knjig pri pouku, ohranjanju lokalnega jezika in kulture.

Vzpostavljanju knjižnic se bomo posvetili kasneje, vsekakor pa je omembe vredno dejstvo, da so v OŠ Bufuka s pomočjo Edirise Smiles CBO že uredili prostor in razporedili obstoječe knjige. Kar je še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da je obisk knjižnice v veselje tako učiteljem kot otrokom!

Zelo prisrčen je bil prizor, ko so deklice iz drugega razreda vzele iz police več izvodov iste knjige ter nato skupaj glasno brale. In to gladko ter z velikim veseljem!

V OŠ Bufuka nas torej čaka manj dela, medtem ko obratno velja za ostale tri osnovne šole, saj so prostori namenjeni knjižnicam zaenkrat še brez opreme in potrebni celo manjše prenove.

Kot že rečeno, smo se pred vzpostavljanjem knjižnic posvetili zbiranju ljudskega izročila ljudstva Bakiga.

Knjiga z ljudskim izročilom, v angleškem jeziku in lokalnem jeziku rukiga, bo tako pripomoček pri razvijanju bralne kulture s poudarkom na ohranjanju lokalnega jezika in lokalne kulture.

Sprva smo načrtovali poiskati starejše ljudi, ki imajo bogato znanje s področja ljudskega izročila, a smo se kasneje odločili, da k sodelovanju povabimo srednješolce. Ta odločitev se je izkazala kot najbolj primerna, saj so učitelji na srednjih šolah pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje. Spoznali smo učitelje, ki se tudi sami ukvarjajo s tem področjem in bi tudi svoje dijake radi vzpodbudili k ohranjanju ljudskega izročila. Dijaki bodo na ta način pridobili tudi spretnosti raziskovanja lokalne kulture in kot je rekla ena izmed učiteljic »dijaki bodo veliko bolj cenili svoj materni jezik in svojo kulturo, če bodo sami avtorji zgodb in bo njihovo delo zbrano v knjigi«. Med bližajočimi se počitnicami bodo namreč odšli domov (v času šole stanujejo v dijaških domovih) in izkoristili priložnost ter v svojih domačih vaseh poiskali ljudi, ki poznajo legende in druge zgodbe iz njihovega okolja. Po razlagi in navodilih, ki so jih prejeli, so nekateri med njimi že imeli v mislih ljudi, katere bodo vprašali po zanimivih zgodbah, nekateri pa so si že izbrali tematiko.

Osebno lahko rečem, da se že veselim prebiranja zgodb, ki jih bodo ob koncu počitnic prinesli dijaki nazaj v šolo. Pri selekciji bodo seveda sodelovali ljudje, ki se spoznajo na to področje, a vznemirjenje ostaja: Ali se bodo sploh potrudili? S kakšnimi zgodbami bodo prišli nazaj v šolo? Bodo primerne za objavo v knjigi? Po drugi strani pa verjamem, da bo celo preveč dragocenih in zanimivih zgodb, da bi bile lahko vse objavljene v knjigi!

This entry was posted in Brez kategorije and tagged . Bookmark the permalink.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s