Zaradi krize v Sloveniji se denarja na našem računu zbere vsako leto manj, zato moramo res dobro premisliti, kako ga najbolj koristno porabiti. Lani smo ga namenili za nujno prenovo bazena na jezeru Bunyonyi, letos pa so bili na vrsti učenci sedmega razreda.
Naš glavni namen je razvijanje bralne kulture, zato se je odločitev, da peljemo 10 najbolj vztrajnih bralcev za nagrado v živalski vrt, ki je skoraj 500 km oddaljen od njihove šole, izkazala kot dobra. Ravnatelja OŠ Ryabirengye in OŠ Nyakasiru sta skupaj s knjižničarjem izbrala na vsaki šoli 5 učencev, najeli smo minibus in šli na dolgo pot. To je bilo za večino učencev sploh prvo potovanje, ki pa je bilo zaradi obnavljanja ceste precej naporno. V glavno mesto Kampala smo prišli šele pozno zvečer. Z nami je bil tudi ravnatelj OŠ Ryabirengye, v hotelu pa se nam je pridružila še Argentinka Alma, nova managerka Edirise UK Uganda ter prostovoljki Anja iz Slovenije in Jessica iz Anglije.
V hotelu v Kampali
Po zajtrku smo se odpeljali v živalski vrt. Tam so učenci z zanimanjem opazovali številne živali, ki so jih sploh prvič videli.
Pot smo nadaljevali na letališče, kjer smo iz restavracije lahko spremljali dogajanje na stezi, pa še s pijačo so nam postregli. Imeli smo srečo, saj so v eni uri vzletela kar tri letala. Promet se od leta 2007, ko so letališče prenovili, hitro povečuje in lani so našteli že 1.230.000 potnikov. Tik pod nami je stal ogromen Airbus in učenci so z osuplostjo poslušali, ko sem jim pripovedovala in skicirala, kakšna je notranjost letala in kaj se med dolgim poletom dogaja v njem. Za večino je bil obisk letališča najbolj zanimiv del naše poti.
Ogledali smo si tudi Lake Victoria, saj sta živalski vrt in letališče tik ob njem. Učenci so prvič videli toliko vode in ribiške čolne, saj so njihovi domovi v hribovitem južnem delu države.
Prečkanje ekvatorja
Zadnja točka ogleda je bil Narodni muzej Uganda v Kampali, ki hrani zelo lepo urejene zbirke, najzanimivejši pa sta zbirka glasbil in zunanja postavitev opremljenih tradicionalnih koč iz vseh delov Ugande.
Učenci so v poseben zvezek, ki bo imel svoje mesto v šolski knjižnici, vpisali svoje vtise in tudi kaj narisali. Za vse je bilo to posebno doživetje, o katerem bodo še dolgo pripovedovali drugim učencem in jih s tem spodbudili k pogostejšemu obiskovanju knjižnic.
Učenci se želijo še posebej zahvaliti vrstnikom iz Kranja, ki so že lani zbrali denar za hrano na ekskurziji.
Marta
Društvo Edirisa Slovenije 