Opolnomočenje ljudstva Batwa na poti k univerzalni osnovnošolski izobrazbi v Ugandi

Namen: prispevati k doseganju univerzalne osnovnošolske izobrazbe, tako za fante kot deklice ljudstva Batwa v JZ Ugandi ter izboljšati aktivno sodelovanje pri pouku (reden obisk šole).
Projekt bo namenu sledil na večih ravneh:
1. Ozaveščanje o temeljnih človekovih pravicah, nediskriminatornem obravnavanju vseh otrok, pomenu univerzalnega OŠ izobraževanja in sposobnosti izražanja njihove problematike
2. Opolnomočenje deklet in žensk ter otrok preko aktivne udeležbe pri promociji njihove kulture
3. Izvajanje aktivnosti za boljše razumevanje situacije ljudstva Batwa in prepoznavanje njihove kulture kot enakovredne

Partnerji:
Matafir, Društvo za medkulturne povezave (Slovenija)
Edirisa Ltd (Uganda)
AICM – African International Christian Ministry (Uganda)

Projekt se izvaja v letih 2011 in 2012; v sodelovanju z MZZ, MJU in SVLR; sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Vsebina projekta izraža mnenje avtorja in ne predstavljata uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Kontakt: Irma Šinkovec: irma2s@hotmail.com; 031 694 002

Ozadje projekta oz. splošno o ljudstvu Batwa (bolj poznani kot Pigmejci) v Ugandi

Izraz Pigmejci označuje različne etnične skupine v Afriki, pa tudi drugje po svetu. V Afriki Pigmejci predstavljajo prvotna domorodna ljudstva zlasti v osrednjem delu kontinenta: DR Kongo, Kamerun, Gabon, Centralno Afriška Republika, Ruanda, Burundi in Uganda.

Pigmejci so običajno označeni kot temnopolti ljudje, ki živijo v ekvatorialnem tropskem gozdu in so nižje rasti. Poznani so kot dobri poznavalci gozda, ki se ukvarjajo z lovom in nabiralništvom.

Ljudstvo Batwa so v Ugandi, ki že sicer spada v skupino najmanj razvitih držav (LDC), najbolj zapostavljena in ranljiva manjšina (0,02% celotne populacije). Zaradi krčenja gozdov in z ustanovitvijo nacionalnih parkov, v katerih prebivajo gorske gorile, jih je država brez posvetovanja, njihove privolitve ali nadomestila izgnala iz njihovega življenjskega okolja – gozdov, zato danes životarijo na robu gozdov v najbolj odročnih predelih. Prepovedan jim je  celo vstop v gozd, ki jim je dolga leta nudil vir preživetja.

Prepoved lova, nabiranja lesa in gozdnih sadežev je korenito spremenilo in prizadelo njihovo življenje. Prikrajšani za gozdne vire in brez svoje zemlje, životarijo iz dneva v dan in mnogo izmed njih je postalo poceni delovna sila za druge. Večinoma obdelujejo zemljo in opravljajo težaška dela za ljudstvo Bakiga, nekateri ročno izdelujejo razne predmete, ki jih potem prodajo, mnogim pa vir preživetja predstavlja beračenje.

Po podatkih Minorities Rights Group International (MRGI) in drugih organizacij, jim grozi izumrtje. Projekt se tako osredotoča na eno izmed najmanj razvitih držav (LDC), na najbolj zapostavljeno manjšino znotraj te države (ljudstvo Batwa kot najrevnejši in najbolj diskriminirani prebivalci Ugande) ter na ženske (pripadnice ljudstva Batwa) kot ranljivo skupino že na splošni ravni (izrazita neenakost spolov v Ugandi) in še toliko bolj znotraj zapostavljene manjšine.

Med številnimi kompleksnimi problemi ljudstva Batwa projekt naslavlja problematiko dostopa njihovih otrok do osnovnošolskega izobraževanja (preko njihovega opolnomočenja). Po podatkih MRGI, Afriške komisije za domorodne skupnosti,African International Christian Ministry (AICM) in drugih organizacij imajo pripadniki ljudstva Batwa omejen dostop do izobrazbe. V okrožjih Kabale, Kanungu in Kisoro le 30–40 % Batwa otrok obiskuje osnovno šolo. Tudi tisti, ki šolo obiskujejo, neaktivno sodelujejo oz. pogosto izostanejo od pouka (več kot 50% rednih ur izostanejo od pouka), zato šolanja ne končajo. Razlogi za to so: diskriminacija s strani učiteljev in učencev (npr. nadlegovanje in zasmehovanje s strani sošolcev; predsodki s strani učiteljev), odnos staršev do izobraževanja, izključenost, revščina (povprečni letni dohodek je 25$), pomanjkanje izobraženih vzornikov znotraj skupnosti, zavračanje s strani pripadnikov drugih ljudstev.V skupnostih, ki jih projket naslavlja otroci obiskujejo osnovno šolo le do drugega razreda. V tretjem razredu in v vseh višjih razredih ni niti enega pripadnika ljudstva Batwa.

Čeprav v preteklosti osnovnošolska izobrazba zanje ni igrala poglavitne vloge, se danes zdi, da le ta predstavlja edini možni izhod iz revščine in nemoči, iz začaranega kroga izkoriščanja, ki ga doživljajo na vsakem koraku.

Projekt smo izvajali v na JZ Ugande, v okrožju Kabale. Glavni ciljni skupini sta bili dve skupnosti ljudstva Batwa (Makanga in Murambo), dve osnovni šoli kateri obiskujejo otroci iz omenjenih dveh skupnosti (OŠ Kagoma in OŠ Rutojo). Projekt pa je neposredno vključeval tudi druge skupnosti ljudstva Batwa v okrožju Kabale, širšo javnost, nevladne organizacije, osnovne šole in druge izobraževalne institucije ter loklane in državne politične odločevalce.

IZVEDBA PROJEKTA

1. Ozaveščanje o temeljnih človekovih pravicah

– Delavnice za učitelje in ravnatelje
Eden izmed vzrokov, da otroci Batwa ne obiskujejo šole, je tudi diskriminacija tako s strani sošolcev kot tudi učliteljev, zato je bil poudarek delavnic na temeljnih pravicah otrok in nediskriminatornem odnosu do vseh otrok.

– Delavnice za starše
V večini primerov se starši ne zavedajo pomena izobrazbe v današnjem času. Večina staršev je brez formalne izobrazbe, vendar pa v današnjem času, ko šolo obiskuje velik delež otrok v Ugandi, izobrazba predstavlja enakovreden položaj v družbi in boljše možnosti za dostojno življenje. Poudarek na delavnicah je bil torej predstaviti pomen izobrazbe za njihove otroke in prednosti, ki jih le-ta prinaša.

– Delavnice za lokalne voditelje in politične odločevalce
Delavnice so bile namenjene predstavitvi temeljnih človekovih pravic, usposabljanju predstavnikov Batwa, da bodo sami znali predstaviti svojo situacijo ter iskanju skupnih rešitev za težave, s katerimi se Batwa soočajo, predvsem pa prispevati k višji vključenosti otrok Batwa v osnovni šoli. Za doseganje tega cilja, smo skupaj določili aktivnosti, ki bodo dolgoročno prispevale k opolnomočenju skupnosti Batwa (samooskrba, ekonomski dobiček ter), in sicer delavnice izdelovanja ročnih izdelkov, delavnice kmetovanja in ustanovitev skupine, ki bo spodbujala otroke k šolanju ter reševala probleme, s katerimi se bodo otroci in njihovi starši soočali.

2. Delavnice kmetovanja in izdelovanja ročnih izdelkov

– V obeh skupnostih, s katerima smo sodelovali, imajo na voljo nekaj zemlje, kljub temu pa nimajo veščin obdelovanja zemlje, saj se v preteklosti zaradi načina življenja nikoli niso s tem ukvarjali. Pridobljeno znanje jim bo omogočalo boljšo prehrano in s tem neposredno tudi višjo vključenost otrok v šolo, saj neredni obroki predstavljajo enega izmed vzrokov za neobiskovanje šole.

foto: Irma Šinkovec

foto: Irma Šinkovec

– Ženske so izrazile želje po učenju izdelovanja ročnih izdelkov. Ročne izdelke tako lahko prodajajo turistom, ki jih vedno pogosteje obiskujejo, pa tudi lokalnemu prebivalstvu. Prodaja izdelkov jim prinaša ekonomski dobiček, s katerim lahko same priskrbijo potrebne šolske potrebščine za svoje otroke.

foto: Alma Rogina

foto: Alma Rogina

3. Opolnomočenje deklet in žensk ter otrok preko aktivne udeležbe pri promociji njihove kulture

– Delavnice za dekleta in ženske
Dekleta in ženske so bile aktivno vključene v proces zbiranja ljudskega izročila. Preko delavnic, skupinskega dela in iger so razmišljale in pripovedovale  o svoji kulturi ter s tem krepile ustno izražanje in samozavest. Veliko časa je bilo namejeno tudi pogovoru o njihovi situaciji, njihovih željah in potrebah, na podlagi katerih smo skupaj načrtovali tudi nadalnje aktivnosti. Zbrano ljudsko izročilo smo uredili in ljudske pripovedke izdali v knjigi.

– Delavnice za otroke
Otrokom so bile na kratko predstavljene temeljne pravice otrok. Večji poudarek je bil namenjen spoznavanju ljudskega izročila, predvsem pa sprejemanju različnosti. S tem namenom smo pripovedovali ljudske pripovedke (slovenske, pripovedke ljudstva Bakiga in ljudstva Batwa) ter skozi igro “Pajkova mreža” spoznavali moč povezanosti in soodvisnosti posameznikov znotraj določene skupnosti.

Med igro "Pajkova mreža"; foto: Simona Seliškar

Med igro “Pajkova mreža”; foto: Simona Seliškar

4. Izvajanje aktivnosti za boljše razumevanje situacije ljudstva Batwa in prepoznavanje njihove kulture kot enakovredne

– Knjiga ljudskih pripovedk “Batwa Folktales”

Ljudske pripovedke so tekom delavnic prispevale predstavnice ljudstva Batwa, kasneje pa še moški. Izbrane pripovedke so bile ustrezno urejene in prevedene, saj je v knjigi napisano v angleškem jeziku ter lokalnem jeziku Rukiga. Odlične ilustracije je prispeval Aijuka Martin Depories. Knjiga je bila oblikovana in natisnjena v tiskarni New Vision v Kampali. Knjiga je bila razdeljena vsem državnim osnovnim šolam v okrožju Kabale, vse skupnostim ljudstva Batwa ter drugim zaintersiranim posameznikom in organizacijam.


– Film “Bafwaki”

Film predstavlja del preteklosti ljudstva Batwa. Posnet je bil z namenom, da se njihova kultura čim bolj približa kulturi večinskega ljudstva. Film je bil večkrat predstavljen v Ugandi ter razdeljen različnim ustanovam.

– Fotografska razstava “Batwa”
Med delavnicami so bile s privoljenjem žensk posnete fotografije, ki so bile predstavljene na treh fotografskih razstavah v Ugandi, sledile pa bodo nove razstave v Sloveniji in Ugandi. Namen razstave pa je prikazati ljudstvo Batwa na nestereotipen način, saj se to ljudstvo običajno prikazuje kot nazadnjaško in primitivno.

Občudovanje fotografske razstave; foto: Simona Seliškar

Občudovanje fotografske razstave; foto: Simona Seliškar

– Interaktivna radijska oddaja
Radio je v Ugandi zelo razširjen medij, radijska postaja VOK pa v okrožju Kabale najbolj poslušana, zato je dosegla široko populacijo. Oddaja je bila namenjena predstavitvi situacije in kulture ljudstva Batwa ter spodbujanju k pravni in sistemski ureditvi njihove situacije.
Govorci v oddaji so bili predstavniki ljudstva Batwa, zato so poslušalci, ki so neposredno klicali v oddajo dobili odgovore s prve roke.

Predstavitve
Z namenom ozavešščanja širše javnosti smo oganizirali več predstavitev v Ugandi, kjr smo predstavili film, knjigo in fotografsko razstavo. Povabljeni so bili predstavniki nevladnih organizacij, izobraževalnih inštitucij, turistični delavci ter loklani in državni politični odločevalci. Predstavili smo tematiko projekta, svojo situcijo so predstavili predstavniki ljudstva Batwa, nekaj časa pa smo namenili javni diskusiji o možnostij izboljšanja situacije.

– Zagovorništvo
Lokalni in državni politični odločevalci so bili povabljeni na predstavitve, z nekaterimi izmed njih pa smo imeli tudi sestanke, katerih namen je bil načrtovanje aktivnosti v prihodnje, ki bodo pripomogle k boljši situaciji ljudstva Batwa ter k višji vključenosti otrok Batwa v osnovno šolo.

Več o projektu si lahko preberete:

Ljudske pripovedke ljudstva Batwa
Novička o aktivnostih projekta “Opolnomočenje ljudstva Batwa …”
Še smo aktivni
Na kratko o delavnicah s predstavnicami ljudstva Batwa

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s